Dragi moji, danes želim z vami podeliti svojo zanimivo izkušnjo. Ja, pošteno bom podelila z vami, kako sem si privabila nasprotno od tega kar sem želela. In tudi tako se je izkazalo, da ZAKON PRIVLAČNOSTI še kako deluje. In da so ENERGIJE resnično vsemogočne. Ne glede na to ali delujemo v „Pravo ali pa v napačno smer“, energije pač delujejo, ker nas Univerzum, Vesolje ali Bog ali Višje sile ali v kar koli pač verjamete slišijo.

Torej, jaz resnično na vsakem koraku izkazujem Hvaležnost. Ljubezen, Srečo. Na takšen način živim in delujem že nekaj let. Verjamem v Dobro. Ta vera me je namreč pripeljala na pot dobrega, na pot boljšega in lepšega, vsekakor srečnejšega življenja na vseh nivojih. No, roko na srce, zaradi tega nisem postala Naftna mogotka, nisem „še“ zadela glavnega dobitka na loteriji, a ne glede na to, moje življenje je veliko lepše, srečnejše, lažje. Ker vidim srečo, radost, ljubezen in lepoto v majhnih stvareh, ker sem hvaležna za še tako drobno malenkost, ki se mi v življenju zgodi. In to so neprecenljivi darovi.

No, da se vrnem k bistvu te zgodbe. Ta hip, priznam, da sem „malo“,no, malo več, kot le malo, dobro no, priznam, pošteno sem v »škripcih«. Pa sem se junaško podala na pot manifestacije obilja. Do tu vse lepo in prav. Ampak! Danes, ko naj bi se stvari „poklopile“ na svoje mesto, ko naj bi vse „štimalo“, in ko bi vendarle »moralo« biti vse tako kot sem se Jaz »odločila« da »je«…uuu, ti Šment…je bilo vse »narobe«…meni pa vsi laski pokonci!!! Ja pa kaj narobe…“Grozno…Še hujše kot je bilo par dni nazaj…Aaaa!!!! Ja pa neee nooo!“

Panika…pritisk na gor, skratka…cela drama. »Pa ne…pa zakaj glih meniiii….Pa kaj sem naredila tako hudeeegaaa!!!!« sem že začela divjat v sebi, smrkat…solze so se že začele nabirat. Že sem postaja spet »Najbolj uboga na tem planetu«…AMPAK! Potem sem se v trenutku »zložila k sebi in sem kar naglas zatulila sama nase:«STOP! STOP MISLI!«…wau…In prav zares. Sem se ustavila. Zaustavila sem sama sebe in svoje histerične, podivjane misli. »Briši, Briši, Briši…«, je bilo naslednje kar sem naredila. Sledili so globoki vdihi in izdihi in afirmacije:«Vse je v redu…Mirna sem, povsem mirna sem, vse je v najlepšem redu…diham…«

In resnično. V nekaj kratkih minutah sem se popolnoma umirila. Odšla sem do svojega kolesa in se čisto mirno in zbrano odpeljala. Privoščila sem si »krog čez mesto«. In sledil je pogovor same s seboj:«Zakaj misliš, da se to zgodilo? Kje je bila tvoja napaka? Ali si bila ves čas iskrena sama do sebe? Ali so bili tvoji nameni ves čas iskreni? Ali pa so tvoje misli postajale preveč zahtevne, objestne…? Itd.. In čez čas so sledili odgovori.

V vsem skupaj sem pretiravala. Ja, moja želja je res bila iskrena, a kljub temu, sem ves čas globoko v sebi imela tisto:«Ah..ma brez veze. Itak spet ne bo nič…Itak od tega ne bom imela nič…itak se ne bo zgodilo…meni se nikoli ne posreči…jaz nimam te sreče«…itd..Ja, navzven sem se na vsa usta smejala in se veselila, »videla sem se« kako imam, kako »urejam« kar je potrebno urediti…pa vseeno…sama sebi temu nisem verjela.

Rezultat…To, kar sem »klicala k sebi«…sem tudi »dobila«. Ker je Vesolje slišalo tisto, kar NISEM, kar NI, kar NE BO…mi je to tudi VEČ KRATNO serviralo na pladnju…

Kljub temu, da že toliko let delam na sebi, kljub temu, da sem neštetokrat dokazala sama sebi, da mi je Univerzum dokazal kakšna je resnica, ne, vedno znova in znova so moje napake iste. Vedno tudi jaz, ki drugim govorim, jih poučujem kako naj si pomagajo, sama delam iste in iste napake.

In zdaj se vprašam. Pa sem dovolj „velika“ da drugim kažem pot? Kakšen odgovor sem prejela? „Ja sem! Ker, prav to je tisto. Kajti tudi jaz sem samo človek. In tudi jaz imam vso pravico delati napake. In imam vso pravico si odpustiti za svoje napake. In se ljubiti. Kljub svojim napakam. Kajti, takšna kot sem, sem najboljša. Takšna kot sem, sem čudovita. In takšna sem kot sem, sem unikatna.

In, veste kaj, ljubljeni moji…Rada bi vam povedala; Tudi vi ste prav takšni! Posebni, najboljši, čudoviti, enkratni, najboljši. Ste unikatni. Ker ste to Vi!

Sicer pa, kakšen je za mene nauk te zgodbe…Karmen…UČI SE…uči se…uči…in VZTRAJAJ!!!
In to naj velja tudi za vas Najdražji moji!

Rada vas imam.

Vdihnite Radost in, Izdihnite Ljubezen